fbpx
Skip to content Skip to footer
6svibanj

Predsednik Združenja hrvaških mladih kmetov: »Kmetijstvo ni seksi, a je v resnici zelo kul«

Sledeči intervju se je zgodil na dogodku prve predstavitve projekta Young Village Folk, ki ga je POLJOPRIVREDNA TV, YVF medijski partner pri sosedih, predstavila sredi septembra v Poženi na Hrvaškem. Tik pred dogodkom sva z Janom Marinacem, predsednikom Združenja hrvaških mladih kmetov, sedla za mizo, kjer sem najprej padla v zadrego zaradi moje slabe hrvaščine, zato sem želela govoriti v angleškem jeziku. Jan je sicer suvereno preklopil na ta globalni jezik, a povedal, da mu slovenščina ni tuja, saj je ves čas v stiku s kmetijskimi združenji iz Slovenije. Kakšna je trenutna slika mladih kmetov in kmetijstva na Hrvaškem?

Se povezujete tudi z združenji znotraj Evrope, ali se mrežite bolj regionalno, na Balkanu?

Povezani smo z vsemi sorodnimi organizacijami v Evropi, največ z evropskimi organizacijami, kot je CEJA , s katero sodelujemo od leta 2011. Veliko se povezujemo s slovenskimi organizacijami, kot je Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske podeželske mladine. Srečujemo se na kongresih in predstavitvah, kjer si pomagamo sporočati, da so mladi kmetovalci, prihodnost pridelovanja naše hrane, pomembni za Evropsko unijo in vse nas.

Kaj bi rekli na splošno, ste mladi kmetovalci v Evropi dobro povezani med sabo? Mislim, da v splošni javnosti ne slišimo pogosto o kmetijstvu in mladih.

Na žalost to drži še danes, kmetijstvo ni seksi, a je v resnici zelo kul, med drugim mladim omogoča, da najdejo način samopreživetja, tudi zaposlitve, kar je danes pomembno, da najdeš področje za delovno mesto, ki je največkrat samozaposlitev, kjer povpraševanje je. A problem je, da se različne evropske države na področju kmetijstva srečujemo z različnimi izzivi. Nemogoče je danes primerjati kmetijstvo med Hrvaško ali Nizozemsko, saj v primerjavi z njimi zaostajamo za 60 let, zato nimamo enakih težav. Morda bi se morali povezovati bolj glede na to, katere države imajo podoben odstotek ruralnega in kulturnega razvoja in striniti skupne ideje, kako odstotek zvišati in približati naprednejšim. To je postala naša strategija, povezujemo se s Slovaško, Češko in Slovenijo. Hkrati pa je lepota prav v tem, da se učimo od drugih kultur, kot je Italija, od njih se učimo o kooperativah, ki smo jih mi izgubili 20 let nazaj. Menim, da se vedno več mladih odloča za usmeritev v agrikulturo in v tem vidim edino prihodnost, z agrikulturo lahko spodbudimo tudi druge kulture, da z njo postanejo pomemben del globalne ekonomije.

Više pročitajte na: RTVSLO.si